Osrednja vsebina
Prikaz za slabovidne

Navigacija

Zapri navigacijo

Zapri navigacijo

Astma

Astma je kronična vnetna bolezen dihalnih poti, pri kateri se pod vplivom različnih dražljajev zožijo dihalne poti, pojavi se kronično vnetje dihalnih poti in nabiranje sluzi v bronhijih, kar vodi v oteženo dihanje, občutek stiskanja prsnega koša in kašlja sredi noči ali zgodaj zjutraj.

Astma

Raziskave kažejo da obolevnost narašča, predvsem pri otrocih, čeprav se pojavlja v vseh starostnih skupinah.

Kateri so bolezenski znaki astme?

Značilni simptomi in znaki astme so
  • težko dihanje in občutek pomanjkanja zraka, še posebej ob naporu ali v mrazu,
  • stalen suh kašelj brez ostalih sprememb v zdravju,
  • piskanje v prsnem košu pri izdihu,
  • stiskanje v prsnem košu,
  • zbujanje sredi noči ali zgodaj zjutraj zaradi težkega dihanja ali kašlja.
Simptomi so izrazitejši v zgodnjih jutranjih urah. Bolnik z astmo ima lahko le posamezne znake bolezni, npr. samo kašelj. Astma poteka v epizodah, kar pomeni da se izmenjujejo obdobja z znaki astme in obdobja brez težav. Lahko se kaže kot sezonske težave s kašljem, piskanjem v prsih ali s težko sapo. V primeru suma, da imate astmo, diagnozo bolezni astma seveda postavi zdravnik specialist. Po postavitvi diagnoze pa lahko veliko storite sami za uspešen nadzor astme in s tem boljše in kvalitetnejše življenje.

Kateri dejavniki lahko povzročijo napad astme?

Napade astme lahko povzročijo številni dejavniki v našem okolju. Pomembno je, da jih odkrijete in prepoznate, saj lahko z izogibanjem dejavnikov na katere ste preobčutljivi preprečite poslabšanje astme.

Največkrat so dejavniki ali alergeni, ki lahko poslabšajo astmo:
  • stik s pelodnim prahom, izločki pršic, plesnimi, živalsko dlako, itd.,
  • različne snovi na delovnem mestu (živalske beljakovine, insekti, moka, platina, nikelj, lesni prah, itd.),
  • cigaretni dim,
  • virusne infekcije dihal,
  • telesni napor,
  • močne čustvene reakcije,
  • kemijske snovi,
  • aditivi v hrani,
  • zdravila (acetilsalicilna kislina, ibuprofen in druga nesteroidna protivnetna zdravila, β-blokatorji).

Zakaj je pomembno izogibanje dejavnikom, ki lahko sprožijo napad astme?

Vdih že neznatnih količin alergena (mačja dlaka, perje, pršice, hišni prah, pelodni prah, itd.) lahko privede do akutnega poslabšanja astme. Poslabšanje astme poteka v več različnih stopnjah. Pomembno je, da se kot astmatik zavedate: stik z alergenom ne poslabša astme le v trenutku stika, ampak poslabša simptome astme tudi za nekaj dni do nekaj tednov!

Zakaj?

Vdih alergena pri astmatiku vpliva na zožitev dihalnih poti (to povzroči težko dihanje in piskanje v prsnem košu), prav tako vpliva na povečano izločanje sluzi ter na povečano odzivnost in občutljivost dihal pri astmatiku še nekaj dni do nekaj tednov po stiku z alergenom kar privede do poslabšanje astme.

Kako lahko nadzorujete astmo?

Po postavitvi diagnoze lahko astmo nadzorujete z:
  • nefarmakološkimi ukrepi, to so ukrepi, kjer sami sodelujete pri zdravljenju in nadzorovanju astme in
  • farmakološkim zdravljenjem, to je zdravljenje in nadzorovanje astme s pomočjo zdravil, ki jih predpiše zdravnik.
Cilji zdravljenja astme so:
  • čim manj znakov astme,
  • čim manj poslabšanj astme,
  • minimalna uporaba zdravil OLAJŠEVALCEV,
  • čim manj stranskih učinkov zdravil PREPREČEVALCEV,
  • aktivno življenje in športna aktivnost.

Kaj lahko storite sami za ustrezen nadzor astme?

1. Izogibajte se dejavnikom, ki pri vas poslabšajo astmo!

Svojo bolezen morate redno spremljati in odkriti dejavnike, ki lahko sprožijo astmatičen napad pri vas.
  • Hišnim pršicam se lahko izognete z odstranitvijo zaves, preprog, prevlek, talnih oblog, itd. Priporočljiva je uporaba posebnih prevlek za blazine in vzmetnice, pogostejše menjavanje posteljnine in prezračevanje ter odstranjevanje prahu.
  • Živalski dlaki se izognete tako, da nimate stika z mačkami ali psi.
  • Cigaretni dim je prav tako lahko povzročitelj poslabšanja astme, zato se izogibajte stiku z njim.
  • Astmatični napad ali poslabšanje astme lahko povzroči tudi uporaba določenih zdravil. Pozornost je potrebna predvsem pri uporabi zdravil za lajšanje bolečin, npr. acetilsalicilne kisline, ibuprofena ali drugih nesteroidnih protivnetnih zdravil.
  • V kolikor opazite, da se pojavi poslabšanje astme pri telesnem naporu, je potrebno obiskati zdravnika, da vam predpiše ustrezno zdravilo.
  • Možno je, da poslabšanje astme povzročijo tudi močne čustvene reakcije (tako pozitivne kot negativne). V tem primeru priporočamo uporabo različnih tehnik sproščanja.

2. Redno in pravilno uporabljajte predpisana zdravila!

Bolnik z astmo uporablja večinoma dve skupini zdravil, to so t.i. OLAJŠEVALCI in PREPREČEVALCI.
 

OLAJŠEVALCI (bronhodilatatorji) so skupina zdravil, ki sprostijo krč gladkih mišic v pljučih in zato hitro olajšajo dihanje pri napadu astme. Uporabljajo se le po potrebi ob poslabšanju astme.


PREPREČEVALCI so zdravila, ki jih astmatiku predpiše zdravnik, da prepreči simptome in znake astme ter poslabšanje astme. S to vrsto zdravil preprečujemo vnetje v pljučih. Pomembno je, da preprečevalce uporabljate redno brez prekinitev, tudi ko ste brez znakov astme. Da pričnejo delovati v polni meri je potrebno nekaj dni, zato se ne uporabljajo za olajšanje oteženega dihanja pri astmatičnem napadu.

Poslabšanje astme je lahko tudi posledica nepravilne uporabe zdravil za preprečevanje znakov astme ali pa neustreznega odmerka zdravil. Pri uporabi preprečevalcev je pomembno, da jih pravilno uporabljate. Večinoma so v obliki pršil ali diskusov (zdravilo je v obliki praška, ki ga vdihnete), kjer je potrebna posebna tehnika uporabe.

3. Spremljajte astmo z dnevnimi meritvam maksimalnega pretoka zraka ali PEF(meritev pljučne funkcije)!

Pri nadzoru astme ima pomembno vlogo merjenje maksimalnega pretoka zraka, ki ga lahko izmerite s posebnimi PEF merilniki. Na tak način lahko astmo spremljate in določite kdaj pride do poslabšanja bolezni. Običajno se meri zjutraj in zvečer ter ob vsakem poslabšanju astme (kašelj, piskanje v prsih, prebujanje ponoči zaradi oteženega dihanja, itd.) ali izpostavitvi sprožilcem poslabšanja astme. Vrednosti PEF meritev si skrbno beležite!

4. Redno spremljajte znake astme, saj je astma spremenljiva bolezen.

Simptomi astme se lahko spreminjajo skozi leto. Ob hitrem in pravočasnem prepoznavanju poslabšanj simptomov astme ter pravilnem zdravljenju lahko preprečite hujše poslabšanje simptomov.

5. Uporabljajte standardizirane vprašalnike o nadzoru astme, ki jih dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu v lekarni.

Ali ste vedeli?

Kljub rednemu zdravljenju je približno 70% bolnikov z astmo slabo nadzorovanih (imajo simptome več kot 1-krat na teden, ponoči se prebujajo, uporabljajo zdravila olajševalce pri težjem dihanju). Dejstvo je namreč, da astmatiki ocenjujejo urejenost astme kot v redu, kljub temu, da se pojavljajo znaki poslabšanja astme! To pomeni, da so bolniki z astmo, s svojim nadzorom astme prehitro zadovoljni.


NAZAJ
×
×

Prikaz za slepe in slabovidne

Barva ozadja in pisave


Izjava o dostopnosti

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti.

NASTAVITVE