Prehlad in gripa

Prehlad in gripa sta virusni okužbi zgornjih dihalnih poti, ki sta značilni za zimske mesece in prehodna obdobja.

Prehlad in gripa sta virusni okužbi zgornjih dihalnih poti, ki sta značilni za zimske mesece in prehodna obdobja. Prenašata se kapljično (kašljanje, govorjenje), kakor tudi z dotikom rok in predmetov. Simptomi, ki jih občutimo pri obeh boleznih, so podobni, pa vendar nekoliko različni.

Kaj je prehlad?
Prehlad je najpogostejše nalezljivo virusno obolenje zgornjih dihalnih poti. Povzroča ga več kot 200 različnih virusov, ki napadejo sluznice dihal. Običajno se prične počasi, z zamašenim nosom, bolečim žrelom, hripavim glasom in suhim kašljem. Povišana telesna temperatura in glavobol pa sta redko prisotna. Pri normalno odpornih ljudeh mine prehlad sam od sebe v nekaj dneh.

Kaj je gripa?
Gripa ali influenca je zelo nalezljiva in pogosta okužba dihalnih poti. Povzročajo jo virusi influence tipa A, B in C, ki prizadenejo nos, žrelo in pljuča. Gripa nastopi nenadno, telesna temperatura je zvišana na 39 ºC in več, prisotni so še močan glavobol, vnetje oči, suh kašelj in hude bolečine v mišicah in sklepih. Po treh do štirih dneh nastopi rahlo izboljšanje, toda izčrpanost in slabo počutje se lahko vlečeta tudi do 3 tedne.

Razlika med prehladom in gripo?
Razlike med prehladom in gripo opisuje spodnja tabela (Tabela 1). Za prehlad so značilni simptomi povezani z nosom: vodeni izcedek, kihanje, zamašen nos. Medtem ko so za gripo značilni močno zvišana telesna temperatura ter izrazitejše bolečine v mišicah in sklepih.
 
simptomi prehlad gripa
telesna temperatura redko zvišana visoka 3 do 4 dni
glavobol blag do zmeren izrazit
bolečine v mišicah in sklepih blage do zmerne izrazite
splošno slabo počutje blago traja 2 do 3 tedne
izčrpanost nikoli nenadna in izrazita
zamašen nos pogosto redko
kihanje pogosto redko
bolečina v grlu pogosto redko
bolečine v prsih, kašelj blage do zmerne pogosto, kašelj je lahko izrazit

Kdaj smo najbolj izpostavljeni prehladu in gripi?
Prehlad in gripa sta najpogostejša v hladnih mesecih leta. Takrat so prisotne velike temperaturne spremembe, ki obremenjujejo naš imunski sistem in zato smo bolj dovzetni za okužbe z virusi. Zaradi hladnega vremena se tudi več zadržujemo v zaprtih prostorih, tam pa se med ljudmi virusi lažje širijo. Gripa in prehlad se širita kapljično, pri kašljanju in kihanju, lahko tudi z neposrednim stikom z bolnikom in okuženimi predmeti.

Kako okrepimo imunski sistem?
Za okrepitev imunskega sistema priporočamo uravnoteženo prehrano z veliko sadja in surove zelenjave, da telesu priskrbimo potrebne vitamine in minerale, ter pripravke, ki vsebujejo izvleček ameriškega slamnika. Pomembna je tudi dobra telesna pripravljenost; sprehodi na svežem zraku, zmerna športna vadba.
Imunski sistem pa lahko na napad gripe pripravimo tudi s cepljenjem. Cepivo proti gripi zdravstveni strokovnjaki pripravijo vsako leto na podlagi ocen, kateri sevi virusov influence bodo v prihajajoči sezoni prevladovali. Cepljenje je priporočljivo za starejše od 65 let, za kronične bolnike, za ljudi z oslabljenim imunskim sistemom in za poklice, kjer narava dela predstavlja povečano nevarnost za okužbe.

Kako se lahko izognemo gripi in prehladu?
  • Roke si pogosto umivamo z milom, saj na ta način preprečimo neposreden vnos virusov v nosno sluznico ali očesno veznico.
  • Z rokami se ne dotikajmo nosu ali oči.
  • Dihajmo skozi nos, saj je nosna sluznica filter za nečistoče, tudi za viruse.
  • Izogibajmo se javnih zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko ljudi.
  • Uporabljajmo papirnate robčke, ki jih takoj po uporabi zavrzimo.
  • Od tistega, ki kašlja ali kiha, se oddaljimo vsaj za en meter.
  • Redno zračimo prostore.
Kaj storiti, ko že zbolimo?
Med prehladom in gripo svetujemo:
  • počitek,
  • pitje večjih količin tekočine (najbolje toplih napitkov), saj s tem navlažimo izsušeno sluznico nosu in ust ter nadomestimo izgubo vode v telesu,
  • vdihavanje pare, ki ovlaži dihalne poti, odpravlja prekomerno izločanje sluzi in blaži simptome vnetja,
  • lajšanje simptomov z zdravili za samozdravljenje, ki jih dobite v lekarni.

Kdaj in kdo mora k zdravniku?
Obvezno morajo zdravnika obiskati starejši od 65 let, kronični bolniki, mlajši otroci, dojenčki, nosečnice in doječe mamice. Sicer pa obiščemo zdravnika, kadar prehlad kljub jemanju zdravil traja več kot pet dni, pri povišani temperaturi, ki traja več kot tri dni, pri oteženem dihanju in požiranju, pri bolečinah v ušesih, v prsih in v predelu sinusov ter če se pojavita kri ali gnoj v smrklju oz. izpljunku.

Kaj če se ne zdravimo?
Sprva virusna okužba zgornjih dihal se lahko sprevrže v naknadno bakterijsko okužbo, najpogosteje sinusov, srednjega ušesa ali celo spodnjih dihal (pljučnico). V tem primeru je obisk pri zdravniku nujen.

Mojca Maver, mag.farm.
Lekarna Novo mesto

330


Objavljeno: 08.11.2012
Deli vsebino s svojimi prijatelji
< Nazaj na seznam

POGOSTA VPRAŠANJA

Imate vprašanja? Preberite si pogosto zastavljena vprašanja.

DARILNI BON

Ideja za darilo? Podarite darilni
bon Dolenjskih lekarn.

Dolenjske lekarne praznujemo 40 let

Dolenjske lekarne praznujemo 40 let
PREBERI VEČ >
29 MAR2018

Zdravju prijazni dezodoranti

Potenje je naraven proces, s katerim telo uravnava telesno temperaturo in izloča toksine.
PREBERI VEČ >
04 APR2018

Gripa - farmacevt svetuje

Gripa je zelo nalezljiva bolezen in se z lahkoto širi med prebivalci. Običajno največje število obolelih beležimo konec januarja in začetek februarja.
PREBERI VEČ >
07 FEB2018