SVETOVNI DAN BOJA PROTI RAKU

Vsako leto 4. februarja pod okriljem Mednarodne zveze za obvladovanje raka (UICC) obeležujemo svetovni dan boja proti raku, mednarodni dan za ozaveščanje o raku ter spodbujanje preprečevanja, odkrivanja in zdravljenja raka.

KAJ JE RAK?

Rak je široko ime za več kot 200 različnih bolezni. S tujko imenujemo rak tudi neoplazma, malignom ali maligni tumor. Glavna značilnost je nenadzorovana rast in delitev rakasto spremenjenih celic. Nastanek rakave celice je zapleten proces, ki ga imenujemo kancerogeneza.

Celice so osnovni gradniki človeškega organizma. Rastejo in delijo se takrat, ko človeško telo to potrebuje. V celicah pa lahko pride do nenadzorovanih sprememb v celičnem jedru, genih ali popravljalnih mehanizmih, ki skrbijo za to, da pomagajo popraviti okvare v genih zaradi različnih škodljivih dejavnikov (na primer ultravijoličnega sevanja, kemikalij v tobačnem dimu, okužb s humanim papilomavirusom ipd.).

Tumorje (tvorbe) glede na resnost sprememb v celicah delimo na:

• benigni tumorji: so grajeni iz celic, ki so podobne normalnim, rastejo zelo počasi in se ne razširijo v druge dele telesa. Tako jih ne uvrščamo med rakaste tvorbe. Če jih odstranimo z operacijo, se praviloma ne ponovijo. Večinoma ne ogrožajo življenja.
• maligni tumorji: so rakaste tvorbe, grajene iz nenormalnih, spremenjenih celic, ki se neurejeno in nenadzorovano delijo. Razraščajo se v okolna tkiva in jih okvarjajo. Pogosto se rakaste celice odtrgajo od začetnega tumorja in prodrejo v limfne žile in krvožilje ter z limfatičnim in krvnim obtokom potujejo v druge organe, kjer tvorijo zasevke (metastaze).

DEJSTVA

• Vsako leto po svetu za rakom na novo zboli približno 17 milijonov ljudi, 10 milijonov jih umre. Tudi v Sloveniji ostaja rak eden vodilnih javnozdravstvenih izzivov. Po podatkih Registra raka RS vsako leto na novo zboli več kot 15.000 ljudi. Med nami živi že več kot 120.000 oseb, ki so kadar koli zbolele za rakom.
• Pet najpogostejših vrst raka: rak dojk, debelega črevesa in danke, prostate, pljučni rak in maligni melanom.
• Več kot tretjino vseh rakov bi lahko preprečili, saj so povezani z nezdravim življenjskim slogom.
• Drugo tretjino rakov je mogoče pozdraviti, če bolezen odkrijemo zgodaj in jo ustrezno zdravimo.
• V Sloveniji imamo državne presejalne programe ZORA, DORA in Program SVIT.

DRŽAVNI PROGRAM OBVLADOVANJA RAKA

Ministrstvo za zdravje in Onkološki inštitut Ljubljana poudarjata, da je dolgoročno zmanjševanje bremena raka mogoče le s celovitim obvladovanjem, ki ga v Sloveniji izvajamo v okviru državnega programa obvladovanja raka (DPOR).

Vlada RS je decembra 2021 sprejela DPOR 2022–2026, katerega cilj je zagotoviti enak dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev na področju raka, okrepiti preventivo, zgodnje odkrivanje, zdravljenje, rehabilitacijo in paliativno oskrbo.

PRIPOROČILA ZA PREPREČEVANJE RAKA

Največ lahko za svoje zdravje naredimo sami. NIJZ priporoča naslednjih 12 ukrepov:

• ne kadite in ne uporabljajte tobačnih izdelkov
• ne izpostavljajte sebe ali drugih tobačnemu dimu
• vzdržujte zdravo telesno težo
• bodite telesno dejavni vsak dan
• prehranjujte se zdravo
• omejite uživanje alkohola
• čim manj se izpostavljajte soncu
• na delovnem mestu se zaščitite pred rakotvornimi snovmi
• zmanjšajte izpostavljenost ionizirajočemu sevanju (radon)
• ženske: dojite, če je mogoče, in sledite zdravniškim priporočilom glede hormonske terapije
• poskrbite za cepljenje otrok proti hepatitisu B in HPV
• udeležujte se presejalnih programov ZORA, DORA in SVIT

Mojca Golob, mag. farm.

Viri:

• NIJZ – Svetovni dan boja proti raku
• Onkološki inštitut Ljubljana
• Onkologija.org
• 12 priporočil proti raku (NIJZ)