Alergijski rinitis ali seneni nahod je alergijsko vnetje nosne sluznice, ki se običajno pojavi po izpostavitvi snovi, ki povzroča preobčutljivost (alergen). Sezonski alergijski rinitis se pojavlja v določenih letnih časih, ko je v zraku več alergenov, in traja nekaj tednov ali mesecev. Kadar pa se simptomi pojavljajo celo leto, jih običajno povezujemo z alergeni doma ali v službi in govorimo o celoletnem alergijskem rinitisu. Najpogostejši alergeni se pojavljajo spomladi in vključujejo pelod cvetočih dreves kot so breza, leska, jelša in vrba, poleti prevladuje pelod travniških rastlin, žit in plevel, zgodaj jeseni pa so pogosti alergeni ambrozija, pelin, kopriva in razne plesni.
Ko pridemo v stik z alergenom, se ta veže na IgE receptor na mastocitih, to pa povzroči sproščanje vnetnih mediatorjev, od katerih je najpomembnejši histamin, ki povzroči kihanje, izcedek iz nosu in zamašen nos. To je zgodnja faza ki se razvije v 5 do 15 minutah in traja 15 do 30 minut. Po 4 do 6 urah se lahko razvije tudi pozna faza, ki traja 12 do 24 ur, kjer pa se zaradi nabiranja eozinofilcev v vnetišču začne proces kroničnega vnetja, ki povzroča edem in dolgotrajno kongestijo.
Njegova pojavnost narašča tako pri otrocih kot odraslih in pomembno vpliva na kakovost življenja, saj vpliva na preživljanje prostega časa in družbenega življenja, zmanjšuje delovno storilnost in moti spanec.
Značilni simptomi in znaki vključujejo:
Prisotni so lahko vsi ali le nekaj od navedenih simptomov. Pri hujših oblikah se pojavi tudi glavobol, spremembe počutja, razdražljivost in zmanjšana pozornost.
Podobne simptome opazimo tudi pri prehladu, zato je pomembno, da znamo med njimi ločiti. Prehlad za razliko od alergijskega rinitisa lahko spremljajo blage do zmerne bolečine in povišana telesna temperatura, navadno pa nimamo vnetih oči in nas ne srbi v nosu. Prehlad se postopoma stopnjuje in običajno mine v 4 do 7 dneh, medtem ko alergijski rinitis nastopi takoj in traja ves čas izpostavitve alergenu.
Najpomembnejši ukrep za odpravo ali omilitev težav je izogibanje alergenom. Zelo koristno je izpiranje nosu s fiziološko raztopino, saj odstrani alergene iz nosne sluznice, jo navlaži, zmanjša oteklino, odstrani sluz in olajša dihanje. Splošni ukrepi za preprečevanje vključujejo tudi redno čiščenje stanovanja, zračenje v opoldanskem času, vsakodnevna prha in umivanje las, vgradnja filtra za cvetni prah v avtomobil, oblek, ki jih nosite čez dan, pa ne slačite in odlagajte v spalnici. Skušajte se čim bolj izogniti zadrževanju zunaj v času cvetenja, sprehajajte pa se med ali po dežju. Prav tako pa tudi cigaretni dim poslabša prehodnost nosu, zato se mu je priporočljivo izogniti. Priporočamo spremljanje koledarja cvetenja oziroma dnevno napoved koncentracije cvetnega prahu v zraku, ki je objavljen na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje: https://meteo.arso.gov.si/met/sl/weather/bulletin/bio/.
Drugi ukrep pri blagih oblikah bolezni je samozdravljenje z zdravili, ki naj traja največ 7 dni. Samozdravljenje ni primerno za otroke, mlajše od 12 let, slabotne starostnike, bolnike s kroničnimi bolezni dihal in srčnim popuščanjem. Prav tako je potrebna previdnost pri nosečnicah in doječih materah.
Zdravila, ki jih uporabljamo za samozdravljenje:
Pri preobčutljivosti (alergijskem odzivu) se sproščajo različne snovi – mediatorji, zaradi katerih se razvijejo že zgoraj omenjeni znaki in simptomi. Med njimi je najpomembnejši histamin. Antihistaminiki so zdravila, ki se vežejo na histaminske H1-receptorje in preprečijo vezavo in s tem tudi učinek histamina. S tem učinkovito lajšajo simptome srbenja, kihanja, konjuktivitisa in zmanjšajo voden izcedek iz nosu, niso pa v pomoč pri zamašenem nosu, saj se ta pojavi tudi kot posledica vazodilatacije in edema. V času cvetenja se svetuje njihova redna uporaba.
Poznamo več vrst antihistaminikov, med katerini so najboljša izbira antihistaminiki druge generacije (cetirizin, loratadin, desloratadin), ki ne povzročajo zaspanosti, delujejo dalj časa in imajo manj neželenih učinkov. Antihistaminiki prve generacije (difenhidramin, klemastin) se skoraj ne uporabljajo več, saj pogosto povzročajo sedacijo in vplivajo na koncentracijo.
Glede na ARIA smernice se lahko loratadin in cetirizin uporabljata tudi v nosečnosti in med dojenjem, vendar je vseeno potreben predhoden posvet z zdravnikom, ki oceni, ali je korist večja kot tveganje. Pri otrocih je potrebno prilagojeno odmerjanje in se razlikuje glede na starost in izdelek, večinoma pa so na voljo formulacije v obliki sirupov in peroralnih kapljic.
Vsi lokalni dekongestivi delujejo tako, da povzročijo vazokonstrikcijo (zoženje žil) v nosni sluznici – s tem zmanjšujejo njeno nabreklost in izločanje sluzi. Posledično lajšajo dihanje skozi nos, odpirajo obnosne votline in blažijo spremljajoče znake nahoda. Delovati začnejo že po nekaj minutah, učinek pa traja od 6 do 12 ur. Zdravila so na voljo v obliki kapljic in pršil za nos. Za samozdravljenje se lahko uporablja le v priporočenih odmerkih in ne dlje kot 5 do 7 dni, saj se lahko pri dolgotrajni uporabi razvije dolgotrajna zamašenost nosu.
Učinkovine, ki jin najdemo v lokalnih dekongestivih vključujejo ksilometazolin, oksimetazolin, nafazolin in azelastin. Ker dekongestivi lahko izsušujejo nosno sluznico, sta pogosto dodana še hialuronska kislina ali dekspantenol, ki vlažita nosno sluznico in preprečujeta izsušitev sluznice, kar je pomembno za proces celjenja. Pri občutljivih posameznikih je tudi priporočljivo, da pršilo ne vsebuje konzervansov, saj lahko le-ti dražijo nosno sluznico.
V nosečnosti se uporaba lokalnih dekongestivov odsvetuje, saj lahko povzročajo sistemsko vazokonstrikcijo in s tem omejijo dotok hranil do posteljice. Edina izjema je oksimetazolin, ki pa se lahko uporablja največ 3 do 5 dni in to samo občasno, v najnižjem učinkovitem odmerku in po posvetu z zdravnikom. Pri otrocih so koncentracije učinkovine v pršilu običajno nižje, večina pa se jih lahko uporablja od 2. leta naprej.
Peroralni dekongestivi delujejo sistemsko tako, da zmanjšujejo zamašenost nosu in količino izcedka ter zmanjšajo srbenje in solzenje oči. Učinek nastopi 20 minut po zaužitju in traja približno 12 ur. Mednje uvrščamo izdelke, ki vsebujejo psevdoefedrin in fenilefrin in delujejo enako kot lokalni dekongestivi – vežejo se na adrenergične receptorje alfa in zožijo žile ter s tem zmanjšajo oteklino nosne sluznice. Pri senenem nahodu jih običajno ne uporabljamo kot zdravila prvega izbora, saj lahko predvsem pri daljši uporabi rahlo povišajo krvni tlak, pospešijo srčni utrip in povzročajo glavobole. Iz tega razloga se uporabljajo le kratkotrajno ( od enega do treh dni) in po potrebi.
Ta zdravila so odsvetovana v nosečnosti, saj delujejo sistemsko in tako kot lokalni dekongestivi povzročijo zoženje žil in omejijo dotok hranil po žilah v posteljici. Pri otrocih velja omejitev uporabe do 12 leta starosti, vendar pri njih raje posežemo po lokalnih dekongestivih.
Zdravila za lokalno zdravljenje alergijskega odziva oči krčijo očesne žilicein s tem zmanjšujejo pretok krvi v očesni veznici oziroma zmanjšajo oteklino. Delovati začnejo že v nekaj minutah, njihov učinek pa traja od 6 do 8 ur. Mednje uvrščamo očesne kapljice, ki vključujejo nafazolin ali tetrizolin, delujejo pa enako kot lokalni dekongestivi za nos, le da so koncentracije navadno nižje. Za samozdravljenje so primerni le v priporočenih odmerkih, uporaba pa ne sme trajati ne dlje kot 3 do 5 dni. Večodmerne kapljice vsebujejo konzervanse (benzalkonijev klorid) z namenom preprečevanja mikrobiološke kontaminacije. Ker te snovi lahko dodatno dražijo očesno sluznico, bolj občutljivim uporabnikom priporočamo kapljice brez konzervansov.
Kadar se težave pojavljajo zelo pogosto in je vzrok lahko več alergenov, je smiselno razmisliti o zdravljenju z imunoterapijo, pri kateri postopoma izpostavljamo telo natančno odmerjenim koncentracijam alergenskega preparata v upanju, da se s časom razvije toleranca za uporabljen alergen. V razvoju pa so tudi nove oblike zdravljenja, kot so biološka zdravila in naprednejše oblike imunoterapije, ki prinašajo upanje za učinkovitejše obvladovanje alergijske bolezni.
Gre za težavo, ki sicer ni življenjsko ogrožajoča, vendar lahko pomembno vpliva na kakovost našega vsakdana. Prav zato sta pravočasno prepoznavanje in ustrezno zdravljenje ključnega pomena.
Nika Vranešič, študentka farmacije in Jerneja Šavli, mag. farm.
Piškotki, ki jih namestimo v vašem brskalniku, anonimno zbirajo določene informacije o vašem obisku spletnega mesta. Omogočajo nam, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.
Uporabljamo bistvene piškotke za zagotovitev pravilnega delovanja in sledilne piškotke za razumevanje vaše interakcije z njim. Slednje bodo postavljene šele po soglasju. Naj izberem.
Telefonske številke
info@dolenjske-lekarne.si
