Sončarica in vročinski udar

Marsikdo po dolgi zimi in deževnem aprilskem obdobju težko pričakuje poletni čas, več sonca in višje temperature. V zadnjih nekaj letih pa nas visoke poletne temperature opozarjajo, da ne smemo na soncu uživati preveč lahkomiselno. Veliko že vemo o škodljivih učinkih ultravijoličnih sončnih žarkov na našo kožo, nevarnosti opeklin, resnih kožnih obolenj, staranja kože in bolezni oči, premalo pa se zavedamo, da z izpostavljenostjo soncu tvegamo tudi glavobol, sončarico in vročinski udar.

Vzdrževanje telesne temperature

Pri ljudeh notranja telesna temperatura ni odvisna od zunanjega okolja. Proces prilagajanja telesa na zunanje temperature imenujemo termoregulacija. Telesno temperaturo nadzoruje center v naših možganih, ki se imenuje hipotalamus. Normalna telesna temperatura se pri zdravem posamezniku giblje med 36 in 37,5 °C.

Na telesno temperaturo vplivajo čas dneva, menstrualni cikel, telesna aktivnost in starost. Dojenčki se še ne znojijo in ne drgetajo učinkovito, pri starejših pa sta zaznavanje vročine in mraza oslabljena, prav tako sposobnost tvorbe toplote zaradi manjše mišične mase.

Ko je temperatura okolja visoka ali je telesna obremenitev velika, mora telo odvajati odvečno toploto. Najpomembnejši mehanizem ohlajanja je potenje, saj izhlapevanje znoja učinkovito odvaja toploto. Pri močnem potenju lahko izgubimo tudi do 1,8 litra tekočine na uro.

Poleti se temperatura zraka približa temperaturi kože, zato je ohlajanje manj učinkovito. Nevarnost je še večja ob visoki zračni vlagi, ki zmanjšuje izhlapevanje znoja, ter pri dolgotrajnih telesnih naporih.

Zapleti prekomerne izpostavljenosti soncu

Ljudje, ki so izpostavljeni ekstremni vročini ali delajo v vročem okolju, so lahko žrtve toplotnega stresa. Posebej ogroženi so starejši od 65 let, osebe s prekomerno telesno težo, bolniki z boleznimi srca in ožilja, osebe z visokim krvnim tlakom ter tisti, ki jemljejo zdravila, na katera lahko vpliva ekstremna vročina.

Hipertermija (previsoka telesna temperatura) lahko povzroči vročinski udar, toplotno izčrpanost, vročinske krče ali vročinski izpuščaj.

Dehidracija

Dehidracija nastane, ko telo izgubi več tekočine, kot je vnese. Poleti se zaradi povečanega potenja pojavlja pogosteje in lahko povzroči resne zdravstvene zaplete, zlasti pri starejših.

Najpogostejši simptomi dehidracije so:

• utrujenost,
• žeja,
• suha koža in ustnice,
• temen urin ali zmanjšano izločanje urina,
• glavobol,
• mišični krči,
• omotica,
• kratkotrajna izguba zavesti (sinkopa),
• ortostatska hipotenzija,
• pospešeno ali močno bitje srca.

Sončarica in vročinski udar

Sončarica in vročinski udar sta tesno povezana zapleta pregrevanja telesa. Pri obeh se telo ne more več učinkovito ohlajati, potenje se lahko ustavi, telesna temperatura pa naraste tudi nad 40 °C.

Sončarica

Sončarica nastane zaradi daljše izpostavljenosti glave in vratu neposrednim sončnim žarkom.

Simptomi sončarice

• povišana telesna temperatura,
• pordela in vroča koža brez potenja,
• močan glavobol,
• omotica,
• slabost in bruhanje,
• utrujenost,
• v hujših primerih motnje zavesti.

Kako pomagamo?

Osebo umaknemo v senco ali hladen prostor. Namestimo jo v polsedeč položaj, odstranimo odvečna oblačila ter hladimo glavo in vrat z mokrimi obkladki. Če je oseba pri zavesti, ji ponudimo dovolj tekočine. Ob hujših simptomih ali izgubi zavesti je potrebna takojšnja zdravniška pomoč.

Vročinski udar

Vročinski udar ni nujno posledica neposrednega sonca. Najpogosteje nastane zaradi pregretja telesa in hude dehidracije ob visoki temperaturi in vlagi zraka, lahko pa tudi zaradi nekaterih prepovedanih drog.

Simptomi vročinskega udara

• zelo visoka telesna temperatura (nad 40 °C),
• vroča, pordela in pogosto suha koža,
• močan glavobol,
• zmedenost,
• ataksija (motena usklajenost gibov),
• pospešen srčni utrip,
• hitro in plitvo dihanje,
• slabost ali bruhanje,
• izguba zavesti,
• krči.

Kako pomagamo?

Vročinski udar je nujno medicinsko stanje. Telesna temperatura nad 41 °C lahko povzroči trajne okvare organov ali celo smrt. Potrebno je takojšnje hlajenje telesa in hiter prevoz v bolnišnico.

V okviru prve pomoči odstranimo odvečna oblačila, hladimo telo z mokrimi obkladki (predvsem v predelu pazduh in dimelj), osebo polivamo s hladno vodo ter ji, če je pri zavesti, ponudimo hladno izotonično pijačo.

Kako preprečiti vročinski stres?

Z ustreznimi ukrepi lahko učinkovito zmanjšamo tveganje za sončarico, vročinski udar in dehidracijo.

• Nosimo lahka, svetla in zračna oblačila.
• Uporabljamo pokrivala in kakovostna sončna očala.
• Izogibamo se neposrednemu soncu in iščemo senco.
• Med 10. in 16. uro omejimo telesno dejavnost na prostem.
• Pijemo dovolj vode, izotoničnih napitkov ali rehidracijskih raztopin.
• Izogibamo se alkoholu in večjim količinam kofeina.
• Uživamo lahke obroke z veliko sadja in zelenjave.
• Posebno pozornost namenimo otrokom, starejšim ter osebam, ki delajo na prostem.

Literatura

Članek: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UNHCWU11/1d723e83-33d0-47eb-9279-7aa485aa08b0/PDF 

Mojca Golob, mag. farm.

NAZAJ