Demenca – izziv sodobne družbe

Demenca ni le pozabljivost. Je resna in postopna izguba kognitivnih sposobnosti, ki vpliva na spomin, mišljenje, obnašanje in sposobnost samostojnega življenja. Ker demenca ne prizadene le obolelega, ampak vse njegove bližnje, je ključnega pomena čim zgodnejša prepoznava znakov in strokovna obravnava. V starosti nad 65 let ima demenco že vsak peti človek, v starosti nad 80 let pa vsak tretji. V Sloveniji je obolelih verjetno že več kot 43 000, v Evropi 10 milijonov, na svetu pa že več kot 49 milijonov. Število obolelih iz leta v leto narašča, do leta 2040 pa naj bi se v Evropi in ZDA celo podvojilo. Za osebe z demenco skrbi še trikrat toliko ljudi.

Kaj je demenca?

Demenca ni del staranja, ampak posledica bolezni. Spremembe v vedenju, pozabljivost ali zmedenost niso nujno znaki staranja, lahko pa so prvi pokazatelji demence.

Demenca je kronična napredujoča bolezen, ki prizadene možganske celice, odgovorne za spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, računske in učne sposobnosti, sposobnosti govornega izražanja in presoje. Bolnik z napredovano demenco ni sposoben samostojno skrbeti zase, postaja vedenjsko težaven, se izgublja ter s svojim ravnanjem ogroža sebe in druge.

Poznamo več tipov demence. Več kot 50 odstotkov vseh demenc predstavlja Alzheimerjeva bolezen (AB), ostali pomembni tipi so demenca zaradi možganskožilnih bolezni – vaskularna demenca (25 %), demenca z Lewyjevimi telesci (15 %) in frontotemporalna demenca.

Prvi znaki in kdaj je čas za obisk zdravnika?

Ključno vlogo pri prepoznavi bolezni imajo svojci in osebni zdravnik. Opozorilne znake, ki omogočajo pravočasen začetek zdravljenja Alzheimerjeve bolezni in demence, moramo v resnici poznati prav vsi, saj bo le tako mogoče zmanjšati breme te bolezni.

• postopna izguba spomina,
• težave pri govoru (iskanje pravih besed),
• osebnostne in vedenjske spremembe,
• upad intelektualnih funkcij, presoje in organizacije,
• težave pri vsakodnevnih opravilih,
• iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari,
• težave pri krajevni in časovni orientaciji,
• neskončno ponavljanje istih vprašanj,
• spremembe v čustvovanju in razpoloženju,
• zapiranje vase in izogibanje družbi.

Zelo pomembno je, da se bolnik skupaj s svojci ob prvih sumih na demenco nemudoma oglasi pri zdravniku. Diagnoza običajno vključuje:

• anamnezo (pogovor z bolnikom in svojci),
• nevrološki pregled,
• kognitivno testiranje,
• slikanje možganov (CT/MRI),
• laboratorijske preiskave.

Demence ne moremo preprečiti ali ozdraviti, lahko pa pomembno upočasnimo njen potek

Demence žal ne moremo ozdraviti, lahko pa z zdravili omilimo in upočasnimo upad spoznavnih sposobnosti. V uporabi sta dve vrsti zdravil, ki vplivata na živčne prenašalce v možganih:

• reverzibilni inhibitorji acetilholinesteraze (donepezil, rivastigmin, galantamin),
• antagonisti glutamatnih NMDA receptorjev (memantin).

Dodatno pri vseh pogostejših demencah uporabljamo različne antidepresive, anksiolitike in antipsihotike za zdravljenje pridruženih vedenjskih in psihičnih simptomov. Veliko aktivnosti in raziskav poteka v smeri razvoja novih zdravil, tudi bioloških zdravil.

Vsaj tako pomembno kot zdravljenje z zdravili je tudi zdravljenje brez zdravil. Čeprav demence ne moremo preprečiti, lahko z različnimi ukrepi vsaj odložimo začetek bolezni in upočasnimo njeno napredovanje. Zdrava prehrana, fizična aktivnost, vaje za ohranjanje in spodbujanje spomina, kakovosten spanec in vključevanje v družabno življenje bistveno pripomorejo k izboljšanju stanja.

Kako pomagati osebi z demenco in njihovim skrbnikom?

V boju z demenco je poleg zdravil pomemben tudi naš pristop do oseb z demenco. Seveda pa je vsakdanja skrb za dementnega svojca izčrpavajoča, tako fizično kot psihično.

Bolnikom in svojcem je v veliko pomoč Združenje za pomoč pri demenci »Spominčica«. Na njih se lahko svojci obrnejo za nasvet, pomoč družabnika, spremstvo ob odhodih v zdravstveni dom, bolnišnico, preventivne dejavnosti, okrevališče in podobno.

Vzpostavili so tudi demenci prijazne točke (DPT) za bolnike in njihove svojce. Zaposleni na DPT so vešči prepoznavanja takih bolnikov, seznanjeni z načini in postopki komuniciranja ter usmerjanja oseb z demenco. Naziv DPT so v mesecu aprilu pridobile tudi Lekarna Novo mesto, Lekarna Črnomelj in Lekarna Trebnje, predhodno pa že Lekarna Bršljin.

Osebe s demenco so najprej naši sorodniki, prijatelji, sosedi in člani družbe, šele nato pa osebe z boleznijo. Sodelovanje z bolnikom in njegovo vključevanje v družinsko in družabno življenje sta pomembna za ohranjanje dostojanstva, občutka varnosti in samostojnosti. S primerno podporo, prilagojenimi nalogami in spoštljivim odnosom lahko posamezniku pomagamo, da ostane dejaven član skupnosti ter da se počuti sprejetega in koristnega.

Mia Mikec Ruperčič, mag. farm.

NAZAJ