ALERGIJSKI RINITIS

Alergijski rinitis je vnetje nosne sluznice, ki ga povzroči neustrezen odziv imunskega sistema na alergene iz okolja. Gre za alergijsko reakcijo, kjer imunski sistem običajno neškodljive pelode, cvetni prah ali druge povzročitelje prepozna kot grožnjo in se prične boriti proti njim.

Ko težave trajajo le nekaj tednov ali mesecev, govorimo o sezonskem alergijskem rinitisu (SAR), ki ga povzročajo alergeni iz zunanjega okolja, kot je cvetni prah ali pelodi trav, zeli, žit, dreves ali grmovnic. Alergijski rinitis je lahko tudi celoletni, če so vzrok zanj alergeni, ki so stalno prisotni doma ali v službi, kot so pršice, dlake domačih živali in plesni, zato lahko simptomi in znaki trajajo vse leto.

Simptomi

Za postavitev diagnoze morata biti prisotna vsaj dva izmed naslednjih simptomov, ki trajata večino dni, vsaj eno uro dnevno:

• vodeni izcedek iz nosu,
• kihanje,
• zamašen nos,
• srbenje nosu,
• konjunktivitis (vnetje oči).

Ti simptomi so primerni za samozdravljenje.

Samozdravljenje ni priporočljivo pri:

• otrocih, mlajših od 2 let,
• slabotnih starostnikih,
• osebah s kroničnimi boleznimi dihal ali s srčnim popuščanjem,
• težji obliki alergijskega rinitisa.

Če se stanje v 3 do 5 dneh samozdravljenja ne izboljša, je potreben posvet z zdravnikom.

Kako si lahko pomagamo?

Nefarmakološki ukrepi

Gre za najučinkovitejši, a hkrati najzahtevnejši pristop. Izogibamo se povzročitelju težav – alergenu, kadar je to le mogoče. Pomembno je, da bolniki poznajo sezono cvetenja alergogenih rastlin.

Koristni nasveti:

• Spremljanje koledarja cvetenja oziroma dnevne napovedi koncentracije cvetnega prahu v zraku, ki je objavljena na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) ali Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).
• V sončnem ali vetrovnem vremenu je v zraku več peloda, v deževnem pa manj.
• Tik pred nevihto je količina peloda pogosto največja.
• Priporočamo prezračevanje prostorov ponoči ali med dežjem.
• Cvetni prah se oprime obleke in las, zato naj se bolnik po prihodu domov preobleče in si umije lase.
• Ob gibanju v naravi se priporoča uporaba zaščitnih očal in maske.

Priporočila za obravnavo rinitisa

Od zdravil imamo pri alergijskem rinitisu na voljo:

1. Fiziološka raztopina

• Svetuje se za izpiranje nosu.

2. Nosna pršila z glukokortikoidi

• Prva izbira pri zmernih do hudih simptomih SAR.
• Z uporabo naj se začne ob pojavu alergena, saj dosežejo polni učinek šele po dveh tednih redne uporabe.
• Učinkovito zmanjšujejo vse simptome, še posebej zamašenost nosu.
• Zaradi minimalnega sistemskega učinka so primerni tudi za nosečnice.

3. Antihistaminiki

• Uporabljajo se peroralno v obliki tablet (enkrat dnevno) ali kot nosno pršilo (dvakrat dnevno).
• Lajšajo srbenje, kihanje, konjunktivitis in izcedek, niso pa učinkoviti pri zamašenosti nosu.
• Učinek nastopi hitro: pri pršilih že po 15 minutah, pri tabletah pa po približno 2 urah.
• Če povzročajo zaspanost, jih je priporočljivo vzeti zvečer.

4. Nosni dekongestivi

• Hitro zmanjšajo zamašenost nosu in količino izcedka.
• Uporaba je omejena na največ 7 dni, saj lahko povzročijo medikamentozni rinitis (kronično zamašen nos in okvarjeno nosno sluznico zaradi prekomerne in dolgotrajne uporabe).

5. Imunoterapija

• S ponavljajočim se vnosom majhnih količin alergena v telo alergika zmanjšamo stopnjo alergije in izboljšamo simptome alergijske bolezni.
• Zdravljenje poteka pod nadzorom zdravnikov specialistov.

Bolniki z rinitisom imajo pogosteje tudi astmo, saj lahko ob neustreznem zdravljenju alergijski rinitis preide v alergijsko astmo.

Alergijski rinitis pomembno vpliva na kakovost bolnikovega življenja. Če simptomi kljub zdravljenju ovirajo dnevne dejavnosti in/ali motijo spanje, je smiselna napotitev k alergologu ali otorinolaringologu.

Mojca Golob, mag. farm.

NAZAJ